Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je 10. aprila potekala mednarodna konferenca Dark Skies, Thriving Lives: Addressing Light Pollution’s Impact on Wildlife, Biodiversity, and Human Health, organizirana v okviru projekta Adrisky. Dogodek je zbral več kot 80 strokovnjakov, raziskovalcev in predstavnikov različnih organizacij iz več držav, ki so osvetlili vse bolj perečo problematiko svetlobnega onesnaženja ter njen vpliv na okolje, biotsko raznovrstnost in zdravje ljudi.
Konferenco sta odprla predstavnika Univerze v Mariboru Eva Klemenčič in Iztok Banič, sledil pa je nagovor vodje projekta Adrisky Tadeja Pirca, ki je poudaril pomen interdisciplinarnega sodelovanja in iskanja inovativnih rešitev.
Dopoldanski del je bil namenjen zakonodajnim in tehničnim vidikom svetlobnega onesnaženja. Med drugim so bile predstavljene mednarodne pobude za merjenje svetlobne onesnaženosti in spremljanje umetne svetlobe iz vesolja. Sledili so prispevki, ki so osvetlili regionalne pobude, vpliv kombiniranega svetlobnega in zvočnega onesnaženja na vodne ekosisteme ter konkretne pristope k blažitvi teh vplivov.
Popoldanski del je poudaril vpliv umetne svetlobe na živalski svet, razvoj zakonodaje za zaščito naravnega nočnega okolja ter pomen osveščanja javnosti. Vrhunec dogodka je bil zaključni nagovor predstavnika organizacije DarkSky International, Ruskin Hartleyja, ki je izpostavil, da nočno nebo ni privilegij, temveč skupna dediščina, ki jo moramo varovati.
Konferenca je poudarila, da svetlobno onesnaženje ni le okoljski in zdravstveni izziv, temveč tudi kulturno in etično vprašanje, ki zahteva skupen, čezmejni pristop in aktivno vlogo skupnosti.
